Reporter.si

Poudarjajo, da je predsednik javno že povedal, da je bil ob novici o eksploziji v Velikovcu v sosednji Avstriji septembra 1979, tako kot mnogi drugi, osupel in da ozadij ni poznal tedaj in jih ne pozna danes.

Tanko je namreč na predsednika naslovil deset vprašanj, povezanih z nastavitvijo bombe v Velikovcu. Med drugim ga sprašuje, kaj je kot nekdo, ki se je politično ukvarjal z manjšinsko problematiko, vedel o ozadju "atentata".

Urad predsednika republike pojasnje, da se je Türk takrat, po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani, zaposlil na Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) in je bil v času dogodka v Velikovcu strokovni sodelavec, sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja. Konec leta 1979 je postal predsednik te komisije in član izvršnega odbora SZDL.

Ne takrat ne danes ni poznal nobenih ozadij eksplozije. O delovanju Službe državne varnosti (SDV) na avstrijskem Koroškem v obdobju 1975-1979, za katero ga sprašuje Tanko, prav tako pa niti prej niti kasneje, ni dobival nobenih informacij. "Z izjemo občutka osuplosti, ki so ga delili mnogi, tudi dr. Danilo Türk," ni dobil nobenih pripomb koroških Slovencev glede tega, kako so akcije SDV škodovale slovenskemu zamejstvu v Avstriji, navajajo.

Kot so zapisali, Türk ni sodeloval pri nobenih političnih usmeritvah SDV in pri "nobeni izmenjavi obsojencev med Avstrijo in Jugoslavijo". Tanko namreč Türka sprašuje, ali je sodeloval pri sestavljanju političnih usmeritev za delovanje SDV na avstrijskem Koroškem in ali je kakor koli sodeloval pri organizaciji izmenjave atentatorjev in uslužbencev SDV Luke Vidmarja in Martine Blaj z domnevnima avstrijskima vohunoma leta 1981.

Prav tako po navedbah urada Türk Tomaža Ertla osebno ni poznal takrat, pa tudi danes ga pozna zgolj bežno. Srečala sta se samo na prireditvah v spomin na akcijo Sever in ob podelitvi odlikovanja. Kaj bi lahko Ertl vedel o njegovem delovanju, povezanim z avstrijsko Koroško, pa ne ve.

Pojasnjujejo še, da ugotovitev pokojnega Staneta Kavčiča, objavljenih v Dnevniku in spominih, predsednik ne more komentirati. Kot povzema Tanko, je Kavčič v njih zapisal, da je velikovški atentat rezultat sklepa vodilnih političnih osebnosti, Türka pa sprašuje, kako "kot ena takratnih vodilnih političnih osebnosti" to Kavčičevo ugotovitev komentira.

"Dr. Danilo Türk, današnji predsednik Republike Slovenije, nikakor ni bil del tedanjega političnega vrha, zato o podrobnostih in ozadjih pomembnih političnih odločitev, ki so jih sprejemali, ni vedel in ni mogel vedeti nič relevantnega," odgovarjajo Tanku.

V SDS so ob obravnavi v DZ kasneje zavrnjenega predloga ustavne obtožbe predsednika republike zaradi podeljevanja odlikovanja Tomažu Ertlu med drugim opozorili, da je Ertl v času neposrednega vodenja Udbe leta 1979 "organiziral in vodil mednarodno teroristično akcijo nastavitve bombe v muzeju v Velikovcu v sosednji Avstriji".

Kot je v dopisu ob postavitvi vprašanj predsedniku zapisal Tanko, Türkovo "dosedanje izmikanje razpravi in odgovorom na konkretna vprašanja ter poskusi, da se zamegli, kdo je bil iniciator podelitve spornega državnega odlikovanja, vse bolj navajajo na sum, da vaš pravi motiv za njegovo podelitev ni bila akcija Sever leta 1989, temveč Velikovec deset let prej".